Cookie Consent by Privacy Policies KAKO NAS PROIZVAJALCI PREPRIČAJO O POZITIVNIH LASTNOSTIOH NJIHOVIH IZDELKOV (prehranska vs. zdravstvena trditev) - Fitline  

KAKO NAS PROIZVAJALCI PREPRIČAJO O POZITIVNIH LASTNOSTIOH NJIHOVIH IZDELKOV (prehranska vs. zdravstvena trditev)

KAKO NAS PROIZVAJALCI PREPRIČAJO O POZITIVNIH LASTNOSTIOH NJIHOVIH IZDELKOV (prehranska vs. zdravstvena trditev)

Na živilih se pogosto srečamo z različnimi trditvami, s katerimi proizvajalci želijo potrošnike seznaniti z ugodnimi lastnostmi svojih izdelkov oz. jim predstaviti njihove prednosti. Kljub temu, da je uporaba trditev prostovoljna, pa je njihova uporaba urejena z zakonodajo in postavljenimi strogimi pogoji, ki za uporabo trditev zahtevajo znanstveno podlago. Namen tako skrbne regulacije je, da se prepreči uporabo znanstveno neutemeljenih in potencialno zavajajočih trditev na živilih v Evropi ter se s tem zaščiti potrošnike.

Prehranska trditev pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne ugodne prehranske lastnosti zaradi: energije (kalorične vrednosti), ki jo a) zagotavlja, b) zagotavlja na znižani ali povišani stopnji oz. c) ne zagotavlja in/ali hranil ali drugih snovi, ki jih a) vsebuje, b) vsebuje v znižanih ali povečanih deležih oz. c) ne vsebuje.

Primeri prehranskih trditev so ‘nizka energijska vrednost’, ‘nizka vsebnost maščob’, ‘vir beljakovin’, ‘visoka vsebnost prehranske vlaknine’ itd. Verjetno vsem najbolj poznana trditev pa je ‘brez dodanega sladkorja’, čeprav jo pogosto narobe razumemo in napačno predvidevamo, da bo živilo s to trditvijo imelo nizko vsebnost sladkorja.

Klasičen primer so 100 % sadni sokovi, ki ne vsebujejo dodatkov, a vseeno vsebujejo zajetno količino sladkorja, saj se ta naravno nahaja v sadju (kot fruktoza, glukoza in saharoza). Za 1 kozarček (240 ml) pomarančnega soka so potrebne 3-4 pomaranče in podobno število jabolk za isto količino jabolčnega soka. Medtem ko se moramo kar potruditi, da pojemo 3-4 pomaranče naenkrat, pa kozarček soka, ki povprečno vsebuje 24 g oz. kar 6 čajnih žličk sladkorja, lahko zaužijemo v nekaj sekundah.

To povzroči hiter dvig sladkorja v krvi, medtem ko je pri zaužitju celega sadja ta dvig bolj enakomeren in ne tako ‘dramatičen’. Sadje je namreč bogato s prehransko vlaknino, ki upočasni absorpcijo sladkorjev iz črevesja v kri. Nasprotno pa sokovi vsebujejo le zanemarljivo količino vlaknine, saj se ta tekom proizvodnje skoraj popolnoma izgubi.

Poleg tega za hranjenje s celim sadjem porabimo veliko več časa, običajno pa se za tako veliko količino sadja naenkrat sploh ne odločamo. Tako kljub temu, da se sladkorja ne doda v živilo oz. pijačo, so ta še vedno lahko izredno sladka in problematična z vidika zdravja, predvsem pri uživanju v večjih količinah oz. če z njimi nadomeščamo osnovna živila – npr. pitje soka namesto vode. Takrat vase zelo hitro vnesemo večje količine sladkorja in s tem tudi energije. Če že izbiramo ‘tekoče’ napitke, raje izberimo smutije (zmiksano sadje) kot sokove, saj se v teh ohrani prehranska vlaknina.

V prilogi Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih je točno opredeljeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati živilo za uporabo specifične prehranske trditve. Npr. za trditev ‘vir beljakovin’, morajo beljakovine zagotavljati vsaj 12 % energijske vrednosti živila. Trditev ‘visoka vsebnost beljakovin’ pa je dopustna samo v primeru, kadar vsaj 20 % energijske vrednosti živila zagotavljajo beljakovine.

Zdravstvena trditev je vsaka trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani.

Trditev mora biti utemeljena s splošno sprejetimi znanstvenimi dokazi in izpolnjevati splošne in posebne zahteve že prej omenjene Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih ter biti pozitivno ocenjena s strani Evropske agencije za varnost hrane. V nasprotnem primeru njena uporaba ni dovoljena.

Dovoljene zdravstvene trditve in njihovi pogoji za uporabo so na voljo v prilogi Uredbe Komisije (EU) št. 432/2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok.

Primer zdravstvene trditve je ‘DHK in EPK prispevata k vzdrževanju normalne ravni trigliceridov v krvi’, uporabi pa se lahko v primeru, da živilo zagotavlja dnevni vnos 2 g DHK in EPK. Pri tem je potrošnika potrebno obvestiti, da se koristni učinek doseže ob dnevnem vnosu 2 g DHK in EPK. Za uporabo te trditve na prehranskih dopolnilih ali hrani, obogateni z EPK in DHK, pa je potrošnika potrebno opozoriti, naj njihov dnevni vnos ne znaša > 5 g EPK+ DHK (vsote).

Drug primer je trditev ‘beljakovine prispevajo k vzdrževanju mišične mase’ uporabi pa se lahko v primeru, da živilo izpolnjuje pogoje za navedbo že prej omenjene prehranske trditve – ‘vir beljakovin’. Drugi primeri zdravstvenih trditev so še ‘kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti’, ‘magnezij prispeva k delovanju živčnega sistema’ idr.

Pripravila: Katja Zabukovec, Študentka magistrskega programa Prehrana na Biotehniški fakulteti


VIRI

  • Uredba (ES) št. št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Uradni list Evropske unije L 404 z dne 30. decembra 2006; Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006R1924R(01)&from=PL
  • Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. Uradni list L 136, 25.5. 2012; Dostopno na: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/609e6cfb-5ea7-4391-9061-af619f8868b3/language-sl