Cookie Consent by Privacy Policies Kaj je osteoporoza in kako jo lahko preprečimo? - Fitline  

Kaj je osteoporoza in kako jo lahko preprečimo?

Kaj je osteoporoza in kako jo lahko preprečimo?

KAJ JE OSTEOPOROZA

Osteoporoza je bolezen, pri kateri pride do sistemskih skeletnih obolenj, ki se kažejo v zmanjšani količini kostne mase. Je bolezen starejših ljudi, saj se predvidoma pojavi po 50-em letu. Kosti, ki so bile nekoč močne, postanejo krhke in porozne, zato lahko že preprost padec iz stojne višine povzroči, da se vaša kost zlomi tako hitro, kot se sesuje hišica iz kart.  

Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma, zaradi krhkih kosti, med katerimi so najpogostejši zlomi vretenc, kolka in zapestja.

Osteoporoza je genska bolezen. Maksimalna gostota kosti je v 60-70% odvisna od genov, 30-40% pa izključno od vas in vaših življenjskih navad. 

Osteoporoza ni reverzibilen proces. Ko bolezen nastopi, je dokončna in je ni mogoče ozdraviti. Z zdravili sicer lahko upočasnimo upad kostne gostote, ne moremo pa je v celoti zatreti. Na tej stopnji je potrebno poskrbeti, da ne pride do zloma kosti, a to na žalost za sabo potegne zelo omejeno življenje.

Osteoporoza prizadene tudi moške. V svetovnem merilu, po 50-em. letu prizadene bolezen eno od  treh žensk in enega od petih moških. Res je, da je bolezen vezana na ženski spol, a to ne pomeni, da moški niso v nevarnost!

KOST IN KOSTNA GOSTOTA

Kost je trden in prožen organ, ki služi mehanski opori telesa. Veliko ljudi misli, da je kost, ko enkrat zrastemo, ves čas ista a temu ni tako. Kost se neprestano obnavlja in raste – stara kost se razgradi in se obnovi z novo.

Do 30. leta starosti je odstotek razgradnje kosti manjši, kot odstotek obnovljene kosti, tako da nekje v treh desetletjih dosežemo največjo kostno maso v življenju. Kasneje se začne masa postopoma manjšati. Proces se še dodatno pospeši pri ženskah v prvih letih po menopavzi, saj telo začne izločati manj estrogena, s čimer se zmanjša absorpcija kosti za minerale kot je kalcij, ki je odgovoren za trdoto kosti. Na splošno imajo ženske tudi manjšo kostno gostoto kot moški, zato so tudi bolj dovzetne za nastanek bolezni.
 

ZLOM KOSTI IN POSLEDICE 

Zlomi kosti so največja težava bolezni, saj lahko povzročijo velike zaplete in komplikacije, ne le zdravstvene ampak tudi socialne. Najpogostejši so zlomi kolka, vretenc in zapestja.

Zlom kolka
Raziskave so pokazale, da so najbolj tvegani zlomi kolka, saj kar četrtina ljudi v roku enega leta umre. V primerjavi z ženskami je po zlomu kolka pri moških dvakrat večja verjetnost, da se bo zlom končal s smrtjo.


Zlomi vretenc
Pogosti so zlomi oz. posedenost vretenc, ki privedejo do sključene drže, kar se posledično odraža v znižanju telesne višine. Lahko pride tudi do respiratornih težav, saj je bolniku oteženo dihanje. Zlom se lahko zgodi že ob kašlju ali premiku v ležečem položaju.

SIMPTOMI OSTEOPOROZE

Zelo pomembno je dejstvo, da simptomov za osteoporozo ni, zato tudi velja za tiho bolezen. V prvi fazi upada kostne gostote bolnikov kosti ne bolijo, prav tako ni nobenega drugega znaka za zmanjšanje kostne gostote. Stanju rečemo osteopenija, saj je to nekakšna predstopnja osteoporoze, torej vmesna faza med močnimi, zdravimi kostmi in poroznimi osteoporotičnimi kostmi.

V drugi fazi že nastopi bolezen, ki se po navadi kaže kot

  • zmanjšanje telesne višine
  •  bolečine v hrbtu, zaradi posedenega vretenca/vretenc
  •  Kost se zlomi veliko lažje, kot pričakovano

Vedeti moramo, da osteopenija ne vodi vedno do osteoporoze. Sicer gre za zmanjšano kostno maso, a ne v taki meri, da stanja ne bi mogli izboljšati in se izogniti najhujšemu. Je pa zadnja faza v kateri lahko še vrnemo kosti v »normalno« stanje, torej je nekakšen opozorilni znak pred osteoporozo.

DEJAVNIKI TVEGANJA NA KATERE NE MOREMO VPLIVATI

  • Spol; ženska ima večjo verjetnost za nastanek osteoporoze.
  • Starost; starejši kot smo, bolj smo dovzetni za bolezen.
  • Zgodovina bolezni v družini; otroci staršev, kateri so zboleli za osteoporozo, imajo večje možnosti za obolenje, še posebej, če je kateri od staršev utrpel zlom kolka.
  • Višina; ženske in moški, ki so nižje rasti naj bi bili bolj dovzetni za bolezen, saj naj bi imeli manjšo kostno maso.

DEJAVNIKI TVEGANJA NA KATERE LAHKO VPLIVAMO

 

1. Prehrana

 

Pregovor »smo to, kar jemo«, se je zopet izkazal za resničnega, saj hrana resnično vpliva na naše kosti, tako pozitivno, kot negativno. Torej, kaj je potrebno jesti, in čemu se moramo izogniti?

KALCIJ je glavni mineral v kosteh. Daje jim trdnost, zato ga je potrebno uživati dnevno. Priporočen dnevni vnos je okoli 1000mg za osebo starejšo od 20 let, med tem ko je pri odraščajočih otrocih številka nekoliko višja.
Primer živil, ki vsebujejo veliko kalcija si lahko ogledate spodaj v tabeli.

ŽIVILO Vsebnost kalcija (mg/100g)
parmezan 1180
mleko (3,5 % mlečne mašč.) 116
jogurt (3,5 % mlečne mašč.) 136
kuhan brokoli 40
belo zelje 51
Brstični ohrovt 23
tofu 128

Vir: inštitut za nutricionistiko

VITAMIN D – omogoča in izboljša absorpcijo kalcija. Za razliko od le-tega, ki ga je možno dobiti samo s hrano, lahko vitamin D dobimo tudi na malo drugačen, lahek in uživaški način; postavimo se na sonce ☺ Zdravniki priporočajo pol ure lovljenja sončnih žarkov na dan, a na žalost je za Ljubljančane pozimi to nekako nemogoče, saj nam dela preglavice večna megla, ki pridno bdi nad nami ☺ Pa še takrat, ko se dvigne, je po navadi sonce že »odzad«. ☺
V tem primeru so živila v spodnji tabeli, ki vsebujejo visoke vrednosti vitamina D lažje dosegljiva, kot zimski sončni žarki.

Živilo Vsebnost vitamina D (µg/100g)
losos 30
telečja jetra 0,25
jajčni rumenjak 4
ribje olje 250


µg = 0,001mg

Vir: inštitut za nutricionistiko


SOL – pretirana uporaba soli v prehrani zmanjšuje raven kalcija v telesu. Na dan bi morala zadoščati 1 čajna žlička soli, kar pomeni, da verjetno že preprosto kosilo zadosti dnevnim potrebam po soli. Tako da bodimo previdni in poizkusimo sol v prehrani malo zmanjšati.

Pri prehrani je dobro omeniti tudi nizko telesno težo, ki je posledica motenj hranjenja (anoreksija, bulimija). Kost ne dobiva zadosti mineralov in vitaminov, kar posledično zmanjša kostno gostoto. 

 

2.Gibanje

 

Kost postane močnejša, če nanjo pritiska/vpliva zunanja sila. Tako na primer s tekom in raznimi poskoki obremenimo kosti do te mere, da postanejo trše in zmogljivejše. Prav tako na kostno gostoto pozitivno vpliva tudi vadba za moč, saj upočasnjuje zmanjšanje le-te.

Gibanje je torej pomembno ne le v mladosti, ampak tudi kasneje. Ne sme prevladovati mnenje, da se moramo s starostjo umiriti in se vadbi za moč izogibati. Nasprotno, gibanja mora biti čim več, le pazimo, da izberemo vadbo, ki je nam primerna. Torej, obremenimo naše kosti, saj bodo tako močnejše in bolj odporne. 

 

3.Življenjske navade

 

Kajenje je že tako in tako škodljivo, vašim kostem pa tudi ne dela pretirane usluge. Predstavljajte si sobo, v kateri nekdo 30 let neprestano kadi. Cigaretni dim se dobesedno zažre v stene in podobno se zgodi z vašimi kostmi. Če vam ne uspe prenehati kaditi, vsaj zmanjšajte število cigaret. Podobno je z alkoholom, tako da se poizkušajmo izogibati tudi pretiranemu popivanju ☺ 

MERJENJE KOSTNE GOSTOTE (DENZITOMETRIJA)

Merjenje kostne gostote je pomembno pri zgodnjemu odkrivanju bolezni, pa naj bo to osteopenija ali pa osteoporoza. Vsak posameznik lahko prostovoljno odide na merjenje mineralne kostne gostote, ki jo lahko opravi na Zavodu za varstvo pri delu, v raznih diagnostičnih centrih ali zdravstvenih domovih, preko napotnice ali pa samoplačniško. 

ZAKLJUČEK

Najboljše zdravilo proti osteoporozi je preventiva. Ne potrebujemo nobenih zdravil, le nekaj gibanja in uravnoteženo prehrano z zadostnim vnosom kalcija in vitamina D. Vse drugo je le »čvek ob kavi«. Meni se to ne sliši tako grozno. Kaj pa vam? ☺ 

V času samoizolacije se mi lahko na treningih pridružite tudi on-line preko programa Skype, kjer izvajamo individualno vodene treninge. Več informacij najdete TUKAJ.


Pripravila: Osebna trenerka v Fitline.si,  Neža Kravanja