Cookie Consent by Privacy Policies Holesterol - Fitline  

Holesterol

Holesterol

Holesterol je voskasta, maščobi podobna substanca, katero nujno potrebujemo za življenje, saj v telesu opravlja številne pomembne funkcije in s tem prispeva k normalnem delovanju naših celic.

V živalskih celicah holesterol predstavlja strukturno komponento celičnih membran in igra bistveno vlogo pri uravnavanju membranske fluidnosti. Hkrati je holesterol tudi prekurzorska molekula (izhodna spojina) v sintezi vitamina D, steroidnih hormonov (npr. kortizola, aldosterona, androgenov) in spolnih hormonov (testosterona, estrogena in progesterona). Holesterol je prav tako sestavni del žolčnih soli, ki lajšajo prebavo maščob in absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K).

⇒Holesterol se po krvi prenaša v obliki beljakovinsko-lipidnih kompleksov imenovanih lipoproteini, v katerih je ‘zapakiran’. Ti vključujejo VLDL – lipoproteine z zelo nizko gostoto, LDL – z nizko gostoto, HDL – z visoko gostoto in hilomikrone ki prenašajo prehranske trigliceride in holesterol.

LDL so poglavitni prenašalci holesterola, ki ga nosijo do perifernih tkiv. V primeru povišanega LDL pride do kopičenja maščobnih oblog na stenah žil in nastajanje plakov, s tem pa zoožanje krvnih žil, kar karakterizira aterosklerozo. Posledice se kažejo kot moten dotok krvi (in s tem kisika) do tarčnih tkiv oz. organov, pri čemer lahko pride do možganske kapi, koronarne arterijske bolezni in z njo povezanim sčrnim infarktom ter periferijske arterijske bolezni.

Po drugi strani je HDL ali ‘dober holesterol’ odgovoren za transport holesterola iz perifernih tkiv v jetra za sintezo žolčnih kislin, steroidov ali pa izločanje holesterola preko žolča.

Kljub temu, da je bil v preteklosti prehranski holesterol opevan kot zdravju škodljivega, saj naj bi povzročal povišane vrednosti holesterola v krvi in s tem predstavljal tveganje za srčno-žilne bolezni, pa najnovejši eksperimentalni podatki to zavračajo. Danes vemo, da telo vzdržuje homeostazo holesterola tako, da se v primeru povišanega vnosa holesterola s hrano zmanjša sinteza endogenega holesterola (katerega sami proizvajamo), ki v glavnem poteka v jetrih. Iz tega razloga je v najnovejših ameriških prehranskih smernicah že umaknjeno priporočilo o omejenem vnosu holesterola do 300 mg/dan, ki sicer velja kot splošno priporočilo.

Pomembno se je zavedati, da je veliko živil, bogatih s holesterolom, hkrati bogatih tudi z nasičenimi MK , kar pa lahko prispeva k tveganju za srčno-žilne bolezni. Priporočila narekujejo, naj bo vnos nasičenih maščobnih kislin manjši od 10 % dnevnega energijskega vnosa.

⇒Same povišane vrednosti holesterola v krvi so lahko posledica visokega vnosa nasičenih in trans maščobnih kislin, pa tudi stresa, sedečega življenjskega sloga, nekaterih zdravil in motenj (npr. hipotiroidizma).

Prehranski viri holesterola so jajca, maslo, sir, kozice, polnomastno mleko in sir, mastno meso in drobovina.  Za zmanjšanje krvnih vrednosti holesterola se priporoča aktiven življenjski slog, zmanjšanje vnosa nasičenih maščobnih kislin (mastno rdeče meso in polnomastni mlečni izdelki), izločitev trans maščobnih kislin, povečanje vnosa prehranske vlaknine in v skrajnem primeru zdravila (statini), ki izkazujejo še večji učinek v kombinaciji z dieto, obogateno z rastlinskimi steroli ali stanoli. 


Pripravila: Katja Zabukovec, Študentka magistrskega programa Prehrana na Biotehniški fakulteti

VIRI