Cookie Consent by Privacy Policies Folat in Folna Kislina - Fitline  

Folat in Folna Kislina

Folat in Folna Kislina

Folat ali vitamin B9 je splošen izraz za skupino strukturno sorodnih vodotopnih spojin, ki igrajo pomembno vlogo pri biosintezi DNA in RNA in so izrednega pomena predvsem v času hitrega deljenja celic in rasti, tj. v nosečnosti. Poleg tega folat sodeluje pri nastajanju rdečih krvnih celic in metabolizmu nekaterih aminokislin.

Folat je za človeka esencialen, kar pomeni da ga nismo sposobni sintetizirati sami in ga moramo v telo vnesti s hrano. S folatom je bogata zelena listnata zelenjava (npr. špinača), citrusi in sokovi, šparglji, brokoli, brstični ohrovt, avokado, polnozrnat kruh, stročnice in od živalskih živil jetrca. 

Folna kislina je sintetična oblika folata, proizvedena v laboratoriju, zato jo najdemo le v prehranskih dopolnilih ali v obogatenih živilih, npr. kosmičih. Folna kislina je strukturno v monoglutamatni obliki in ima približno 2x večjo biorazpoložljivost od folata. Folati v naravi oz. živilih namreč obstajajo v obliki poliglutamatov, ki pa se morajo pred absorpcijo v sluznici črevesja encimsko pretvoriti v monoglutamate (obliko, v kateri je že sama folna kislina).

Razpoložljivost prehranskih folatov posledično znaša le 25-50 %, folne kisline pa približno 85 %. Hkrati imajo folati za razliko od folne kisline slabo obstojnost in se jih precejšen delež izgubi pri procesiranju živil in pripravi hrane. Tako se npr. pri kuhanju žit izgubi do 40 % folatov, pri mletju in peki pa tudi do 70 %.  

Po absorpciji v epitelijske celice tankega črevesja se folati pretvorijo v tetrahidrofolat in njegovo metilirano obliko 5-MTHF, ki predstavlja biološko aktivno obliko folata, ki se nato absorbira v kri. Sama pretvorba v aktivno obliko za transport preko celic v kri ni nujna in v določenih primerih se zgodi, da se folati ne presnovijo do aktivne oblike. Do tega običajno pride pri jemanju farmakoloških doz oz. prehranskih dopolnil s folno kislino in praviloma ne pri folatih iz hrane.

V primeru, da se folna kislina ne metabolizira, potuje po portalnem obtoku do jeter, kjer šele poteče pretvorba v aktivno obliko. Visoke doze folne kisline pa hitro presežejo encimsko kapaciteto jeter za presnovo folne kisline, kar rezultira v krvi krožeči nepresnovljeni folni kislini, in lahko povzroči neugodne zdravstvene učinke. Obstaja nekaj dokazov, da nepresnovljena folna kislina zmanjša funkcijo imunskih celic, obenem pa lahko povzroči poslabšanje in napredovanje perniciozne anemije, ki se pojavi pri pomanjkanju B12. Hkrati lahko tudi ‘zamaskira’ pomanjkanje B12 ‘, kar ima lahko hude posledice. Presežek folne kisline lahko morda prispeva tudi k razvoju raka preko vpliva na gensko ekspresijo in povečanja hitrosti proliferacije (rasti in razmnoževanja) rakavih celic, a se to področje še raziskuje.  Zgornja še varna meja folne kisline je postavljena na 1000 mikrogramov. 

Folat je ključen za normalen razvoj centralnega živčnega sistema. Iz tega razloga se že ob načrtovanju nosečnosti priporoča in poudarja pomen dodajanja folne kisline. V primeru pomanjkanja lahko pride do okvare nevralne cevi oz. njenega nepravilnega zaprtja, kar ima trajne posledice za otroka.

Nevralna (živčna) cev je embrionalna struktura, ki se razvije v možgane in hrbtenjačo in se praviloma zapre že v 4. ali 5. tednu po zanositvi, zato je ključnega pomena, da ima mati že v tem obdobju zadostne količine folne kisline na razpolago. Kot dopolnilo se lahko uživa folna kislina, na trgu pa so že na voljo tudi dodatki z aktivno biološko obliko (5-MTHF). Sam preventivni efekt folne kisline pri zaprtju nevralne cevi in nekaterih drugih nepravilnostih ob rojstvu je ena izmed večjih in pomembnejših odkritij na področju prehrane.

Po zaprtju nevralne cevi folat še naprej igra pomembno vlogo pri razvoju otrokovih možganov in živčnega sistema, zato se folno kislino priporoča jemati za obdobje 4 mesecev pred spočetjem in vsaj še celo prvo tromesečje nosečnosti. Priporočen dnevni vnos za nosečnice znaša 550 mikrogramov, doječe matere 450 mikrogramov in splošno priporočilo za odrasle 300 mikrogramov.

Do pomanjkanja folata običajno pride zaradi kroničnega zelo nizkega vnosa iz prehrane ali motene absorpcije folata zaradi gastrointestinalnih bolezni oz. genetskih okvar v absorpcijskih mehanizmih. Možne so tudi mutacije, ki povzročajo moteno aktivnost encimov, vključenih v presnovo folata. Pomanjkanje folata ima resne posledice in lahko vodi v megaloblastno in makrocitno anemijo, polinevropatijo, drisko, kognitivne okvare in vedenjske motnje. Nizka raven folata v krvi povzroča moteno sintezo in popravljanje DNA in povišane plazemske vrednosti homocisteina, kar se povezuje s srčno-žilnimi in številnimi drugimi resnimi boleznimi. Pomanjkanje folata prav tako promovira razvoj nekaterih oblik raka.  

Pripravila: Katja Zabukovec, Študentka magistrskega programa Prehrana na Biotehniški fakulteti


VIRI